hSpletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabno izkušnjo, ki si jih lahko onemogočite (več o tem: )
Svetovanje in terapija pri nekemičnih zasvojenostih
ODVISNOST OD ODNOSOV
Pri nekom, ki je odvisen od odnosov lahko opazimo, da so odnosi zanj pretirano pomembni, pri čemer ne gre za psihološko zdrave in povezane odnose. Takšna oseba se nevede in nehote, zaradi svojih bioloških - psihoorganskih odzivov organizma, ki to tu močnejši kot »zdrava pamet«, navezuje na osebe, katerih družba mu celo škoduje. Takšen posameznik vstopa, ostaja in se zelo slabo počuti v odnosih, ki so na kakršenkoli način odvisni, zelo intenzivni. Značilno zanj je, da si po eni strani želi iz nezdravih odnosov izstopiti, po drugi pa ne, predvsem pa tega ne zmore in se pogosto ujame v začaran krog odhajanj in obnovitev odnosa. Odvisna oseba je obupana zaradi načina, kako se sama odziva v tem odnosu in še bolj obupuje nad odzivi druge osebe, ki ji ne da priznanja, da je zaželena. Za odvisno vedenje značilna obsedenost z razmišljanjem o drugem, pretirano prizadevanje spremeniti ga in po povezanosti z drugim ter nerealno pričakovanje brezpogojne naklonjenosti. (drugi je doživet kot popoln). Naklonjenost drugega bi tu pomenila rešitev vseh posameznikovih težav, kar pa se v realnosti ne zgodi. Odvisnost od odnosov se ne kaže le v ljubezenskih, temveč tudi v prijateljskih in drugih razmerjih, ki se močno skrhajo njihovih zaradi pretiranih pričakovanj posameznika, brez stika z realnostjo.
Od česa je odvisno ali se nekomu lahko »zgodi« tovrstna nekemična zasvojenost?
V prvi vrsti se »nagnjenje« pri nekom vzpostavi zaradi preteklih zapletov v odnosih s starši oz. skrbniki v otroštvu in mladosti, ki se kasneje še potencira v ostalih pomembnih odnosih. Gre za nekakšen začaran krog, v katerem si nekdo premočno in z vsemi svojimi resursi prizadeva za naklonjenost oseb, ki praviloma niso ustrezne zanj, oz. vzajemno naklonjenega odnosa ne zmorejo ali nočejo. Posameznik, ki ima težavo s tovrstno odvisnostjo »napačno presoja« oz. se povezuje z »napačnimi osebami«, ki to v resnici niso, ker so vse reakcije v odnosih vedno pogojene dvostransko, tako tudi umik drugega, če začuti, da nekdo vanj polaga vse svoje življenje, kar je za kogarkoli zelo velika oz. prevelika odgovornost, glede, da smo v resnici v življenju vsi sami odgovorni ustvarjalci svoje "usode", temu se žal ni moč odreči.
Kako se odvisnost oz. zasvojenost od odnosov zdravi, kakšne oblike pomoči so primerne?
Z dlje časa trajajočim (6-12 mesecev in več, tudi 2 leti) psihosocialnim svetovanjem ali/in psihoterapijo, na podlagi česar posameznik prepozna vzorce lastnega vedenja in odzive, ki se sprožajo ob določenih odnosih in se počasi preko konkretnega dela na sebi začne odzivati v odnosih bolj psihološko zdravo, v skladu s situacijo.
Od česa je odvisno ali se nekomu lahko »zgodi« tovrstna nekemična zasvojenost?
V prvi vrsti se »nagnjenje« pri nekom vzpostavi zaradi preteklih zapletov v odnosih s starši oz. skrbniki v otroštvu in mladosti, ki se kasneje še potencira v ostalih pomembnih odnosih. Gre za nekakšen začaran krog, v katerem si nekdo premočno in z vsemi svojimi resursi prizadeva za naklonjenost oseb, ki praviloma niso ustrezne zanj, oz. vzajemno naklonjenega odnosa ne zmorejo ali nočejo. Posameznik, ki ima težavo s tovrstno odvisnostjo »napačno presoja« oz. se povezuje z »napačnimi osebami«, ki to v resnici niso, ker so vse reakcije v odnosih vedno pogojene dvostransko, tako tudi umik drugega, če začuti, da nekdo vanj polaga vse svoje življenje, kar je za kogarkoli zelo velika oz. prevelika odgovornost, glede, da smo v resnici v življenju vsi sami odgovorni ustvarjalci svoje "usode", temu se žal ni moč odreči.
Kako se odvisnost oz. zasvojenost od odnosov zdravi, kakšne oblike pomoči so primerne?
Z dlje časa trajajočim (6-12 mesecev in več, tudi 2 leti) psihosocialnim svetovanjem ali/in psihoterapijo, na podlagi česar posameznik prepozna vzorce lastnega vedenja in odzive, ki se sprožajo ob določenih odnosih in se počasi preko konkretnega dela na sebi začne odzivati v odnosih bolj psihološko zdravo, v skladu s situacijo.
ODVISNOST OD ROMANTIČNIH ODNOSOV
Odvisniško vedenje se nanaša na iskanje vedno novih romantičnih odnosov, z namenom zadovoljevanja neprepoznanih notranjih potreb in hkratnega strahu pred odnosom, kar se navadno konča tako, da ti odnosi ne trajajo. Partner ima vedno lastnosti, ki jih ni mogoče tolerirati, oz biti z njim, zato se vse zveze končajo na vedno enak način: s prekinitvijo, oz. megljenjem, ki ne vodi v trajen intimni in zaupen odnos. Vedno se izbira partnerje, ki niso primerni za dolgotrajen odnos, kar velja tudi za tistega, ki vedno znova izbira. Občutek možnosti novega razmerja daje osebi živost, ki traja, dokler razmerje še nima elementov rutine, navajenosti, vsakdanjosti.
ODVISNOST OD NE/VARNIH ODNOSOV
Osebe s tovrstno psihično strukturo privlačijo osebe, ki niso varne v smislu možnosti imeti odnos, ki ponuja varnost, mir in zaupno ljubeče okolje. Nagibajo se k navezovanju poznanstev in so-bivanju v odnosih, kjer ima partner večje težave z dojemanjem realnosti oz. kontroliranjem svojih implulzov, najsi gre za izbruhe jeze ali kaj drugega, kar povzroča, da se oseba vsaj občasno ne čuti varne v odnosu, ki naj bi po svoji osnovni definiciji bil varen, oziroma omogočal tovrstna občutja. Bistveno pri tem je, da se oseba spušča v odnose z ljudmi, ki so na nek način škodljivi (nezmožni zrelega partnerskega odnosa, nezreli ali kemično/nekemično zasvojeni z nečim). Pri tem je pomembno to, da se osebi v njenih odraslih odnosih ponavlja istovrstna ne-varna navezanost, kot jo je razvila v otroštvu ob navezanosti na osebe, ki so jo v otroštvu prizadele.
ODVISNOST OD SANJARJENJA
Gre za obliko odvisnosti od odnosov, kjer zasvojeni pre-pogosto sanjari o boljši prihodnosti, o tem kako bi bilo, če bi bilo..Težava pri tem je, da oseba v realnem življenju dobesedno ne naredi nič za svojo boljšo prihodnost kakršno si želi in kakršno vsakodnevno sanja, temveč, si čudovito prihodnost naslika tako živo, da skorajda verjame v njeno resničnost, kar se od časa do časa izkaže, da temu ni tako in oseba prileti na "trda tla realnosti". Težava pri odvisnosti od odnosov je ta, da oseba med drugim slabi svoje socialne stike z drugimi ali ni sposobna normalno dokončati svojih običajnih obveznosti (npr službenih, starševskih..kar seveda ni ok. Sanjarjenje namreč osebi vzame ogromno časa, lahko bi rekli enako količino, kot bi ga porabila za uresničitev neke želje, oz. zadovoljitev potrebe. Osebi se tako ni potrebno soočiti z ovirami, ki vedno nastanejo na poti do uresničitve nečesa, z občutji neuspeha in s trudom, kar so vsa naravna občutja, ko se "pilimo" v nečem, kar morda počnemo prvič oz. s tem nimamo veliko izkušenj.
ZASVOJENOST S SPOLNOSTJO
Je posebna oblika zasvojenosti z odnosi, do katere pride, ko se oseba, ki je odvisna od odnosov skuša prilagoditi partnerju, ki je zasvojen s seksualnostjo, nad katero nima kontrole, oziroma je njegovo vedenje na tem področju takšno, da ga ne more obvladovati, kljub vedenju, da mu lahko prinese številne škodljive posledice, sramoto in podobno. Zasvojeni tvega takšno vedenje, ker so zasvojitveni impulzi močnejši od razuma in strahov pred propadom.
Pri tako imenovani seksualni anoreksiji gre nasprotno za način, ko se posameznik zavestno in dolgotrajno odreka spolnosti z namenom, da to postane način spoprijemanja s stresom in vsemi težavami v življenju, kar je težava, ki lahko postane osrednja v partnerskem odnosu, čeprav je pri tem potrebno upoštevati biološko-psihološke razlike med moškim in žensko, ki ob različnem tovrstnem doživljanju stresa niso zanemarljive.
Pri tako imenovani seksualni anoreksiji gre nasprotno za način, ko se posameznik zavestno in dolgotrajno odreka spolnosti z namenom, da to postane način spoprijemanja s stresom in vsemi težavami v življenju, kar je težava, ki lahko postane osrednja v partnerskem odnosu, čeprav je pri tem potrebno upoštevati biološko-psihološke razlike med moškim in žensko, ki ob različnem tovrstnem doživljanju stresa niso zanemarljive.
ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO
Pri igrah na srečo ne gre le za igro. Pravzaprav sama igra ni več tako pomembna, je le način za ponovno doživetje upanja, da bomo nekaj dosegli, "prislužili" materialni dobiček le npr. z tipanjem po avtomatu. Za zasvojitvenim vedenjem tiči iluzija, da je denar mogoče prislužiti na enostaven način, le dovolj se je potrebno potruditi, da avtomat "da več". S tem se seveda poveča finančni vložek, nekdo lahko v iluziji, da bo danes "končno tisti dan, ko bo priigral izgubljeni denar in še celo premoženje zraven" zapravi celo plačo in še prihranke zraven. A običajno se takoimenovani "srečni dan ne zgodi."Zasvojenost z igrami na srečo na kratko pomeni, da človek lahko zapravi vse svoje (in družinsko ipd..) premoženje v upanju, da bo nek dan čudežno prislužil ogromno premoženje, kar pa se navadno ne zgodi in človek konča v dolgovih. Želja po nadalnjem tveganju, ko se mu v nekem trenutku morda že dogaja finančni zlom kar ne popusti, svojega zasvojitvenega vedenja hazardiranja človek ne more opustiti, ljub temu da opaža, da ga to vodi v polom, v neizbežen konec harmoničnega življenja. Človek, ki nima težav z zasvojenostjo je v nekem trenutku, ko mu avtomat "nameni" določen priigrani dobiček, igo zaključiti, vzeti, kar je priigral in oditi iz igralnice, zasvojeni nikakor. Za zasvojenega je to trenutek, ko se bo trudil na vse mogoče načine in z novimi finančnimi vložki, da bi priigral več in še več, igral bo dokler na bo (npr. danes) zaigral vse, kar je vložil tisti dan, lahko zelo veliko vsoto. Tovrstno zasvojitveno vedenje je v resnici "dober nadomestek"in tolažba ter hkrati varuje pred ponovnimi bolečimi razočaranji v odnosih in pred spoznanji, da se je v realnosti za dosego določenih ciljem smiselno potruditi..npr. hoditi v službo in si z vsakodnevnim delom zaslužiti za življenje, kot pa upati na čudež, ki se redko - izjemoma zgodi. Posledica zasvojenosti so izguba in odtujenost v odnosih (bližnji se lahko odločijo oditi, ko ne zmorejo več "pomagati"..) in predvsem finančni polom, izguba, osebni stečaj v več pomenih besede. Človek se lahko znajde na "robu"in ne ve kako se mu je to zgodilo.
ZASVOJENOST Z INTERNETOM
Nekdo, ki ima težave z zasvojenostjo z internetom bo težko prenehal "sedeti za ekranom" oziroma mu bo internet in njegove "uporabne danosti" predstavljal nadomestek za vse druge danosti, občutja, odnose in povezave, ki jih običajni ljudje imajo v svojih življenjih realno, v živo. Nekdo, ki je zasvojen za internetom, raznimi klepeti v vseh mogočih načinih in oblikah, ki jih ta ponuja nosi v sebi največkat občutja praznine, osamljenosti, zavrnjenosti, nepomembonosti, prevaranosti in podobne izkušnje iz živih odnosov, zato upa, da mu bo internet v pomoč in bo tam našel nove, drugačne bolj prijazne odnose.
Ker preveč uporabe internetnih tehnologij, kot vedno jasneje kažejo številne raziskave, spreminja naše možgane in njihovo delovanje, človek tudi v realnem svetu razmišlja in razume drugače, odtegnitev interneta oz. tehnologij pa v njem sproži odtegnitveni sindrom, ob čemer se zelo slabo počuti. To se kaže v številnih duševnih in telesnih težavah, pogosto vodi v depresijo in podobne motnje. Zdravljenje je usmerjeno v smotrno uporabo interneta in ustvarjanje, razvijanje in negovanje pristnih medčloveških odnosov v živi realnosti, kar pa ni enostavno, glede na to, da je tehnologije zavezemajo tako pomembno mesto dandanes v življenju večine in brez njih več ne gre.
Ker preveč uporabe internetnih tehnologij, kot vedno jasneje kažejo številne raziskave, spreminja naše možgane in njihovo delovanje, človek tudi v realnem svetu razmišlja in razume drugače, odtegnitev interneta oz. tehnologij pa v njem sproži odtegnitveni sindrom, ob čemer se zelo slabo počuti. To se kaže v številnih duševnih in telesnih težavah, pogosto vodi v depresijo in podobne motnje. Zdravljenje je usmerjeno v smotrno uporabo interneta in ustvarjanje, razvijanje in negovanje pristnih medčloveških odnosov v živi realnosti, kar pa ni enostavno, glede na to, da je tehnologije zavezemajo tako pomembno mesto dandanes v življenju večine in brez njih več ne gre.
ZASVOJENOST Z NAKUPOVANJEM
Pod pojmom razumemo vedenje, ko oseba (zdi se, da je k temu nagnjenih več žensk kot moških..a to ni pravilo) nakupuje vedno nove in nove stvari: npr. oblačila, obutev, torbice, lepe izdelke, lahko pa karkoli drugega, za kar porabi velike vsote denarja. Pogosto pri tem porabi več kot si realno lahko privošči, glede na njene prihodke, a se nakupom ne more upreti. Osebi se zdi, da bo, če bo kupila neko stvar končno srečna in bo npr. posledično zablestela v odnosih, ki sicer niso preveč ok in povezani. Kljub temu, da po nekem obdobju motnje oseba že ve, da se kmalu po nakupu ne bo več počutila dobro in bo stvar skrila pred bližnjimi, ki že ugotavljajo, da kupuje preveč stvari, ki jih ne potrebuje in se morda zgražajo nad njo. Posledice tovrstnega vedenja so seveda finančne težave, razlogi za nastanek motnje pa vsekakor ne dobra samopodoba, mnenje o sebi, da ni ok, občutek neslišanosti, nepomembnosti v odnosih, ki so morda vsi površni in nezadovojiti in ne zadovojujejo resničnih potreb osebe po slišanosti, so-čutenju in so-bivanju v določenih segmentih življenja. Merilo za spopadanje s to težave je vsekakor vsakokratna ocena ali nekaj, kar želimo kupiti res potrebujemo ali pa želimo z nakupom le zapolniti praznino zaradi neustreznih ali neobstoječih oz. neresničnih odnosih, ki jih imamo ali nimamo, pa bi jih želeli vzpostaviti, a ne vemo kako to storiti. Če imate katerekoli od opisanih težav je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Podatki so varovani skladno z zakonom. Več o tem: obvestilo o zasebnosti(desni klik)
Podatki so varovani skladno z zakonom. Več o tem: obvestilo o zasebnosti(desni klik)
